Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je proti sodniku brazilskega vrhovnega sodišča, Alexandreju de Moraesu, uvedel sankcije v skladu z zakonom Magnitsky. Ukrep predvideva prepoved vstopa v ZDA ter zamrznitev premoženja in sredstev v ameriških finančnih institucijah. Bolsonaristi so potezo pozdravili, vendar pa je veselje zasenčil 'tarifaço', kar nakazuje na širše finančne ali gospodarske posledice.

Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je s podpisom izvršnega ukaza zaprla carinsko določbo 'de minimis', da bi zaščitila Američane pred uvozom fentanila, ponarejenih izdelkov in gospodarske sabotaže. Medtem so ameriške cene bakra po Trumpovi potrditvi 50-odstotne carine, ki izključuje rafinirane izdelke, strmoglavile za več kot 19 %. Evropska unija je priznala, da ne more zagotoviti obljubljenih 600 milijard dolarjev naložb ZDA, saj bi te morale priti od zasebnih podjetij, nad katerimi Bruselj nima nadzora. Dodatno so ZDA s Južno Korejo sklenile trgovinski sporazum, ki predvideva 15-odstotne carine na južnokorejsko blago, v zameno pa naj bi se Južna Koreja zavezala k naložbam v višini 350 milijard dolarjev v ameriške projekte in nakupu energetskih izdelkov v vrednosti 100 milijard dolarjev iz ZDA.

Združene države Amerike so uvedle sankcije proti sodniku brazilskega vrhovnega zveznega sodišča Alexandru de Moraesu. Ameriško ministrstvo za finance ga obtožuje samovoljnega odobravanja predkazenskih postopkov, zlasti v povezavi s političnimi dejanji proti nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru. Sankcije poudarjajo napetosti med brazilsko politično in pravosodno sfero ter mednarodnim odzivom na te dogodke.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršno odredbo o uvedbi dodatnih 40-odstotnih carin na uvoz iz Brazilije, kar pomeni skupno 50-odstotno ocarinjenje. Bela hiša je potrdila, da so skupne carine sedaj 50-odstotne. Mediji različno navajajo razloge za to potezo, od kazenskega pregona bivšega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara do maščevanja mogočni članici BRICS.

Brazilska zvezna poslanka Carla Zambelli je bila aretirana v Rimu, kar je potrdil generalni direktor brazilske zvezne policije Andrei Rodrigues. Po navedbah policije so jo odpeljali na italijansko policijsko postajo, kjer imajo lokalne oblasti 48 ur časa za odločitev o njenem primeru. Zambelli je bila dva meseca na begu, odločitev o izročitvi, ki jo zahteva Brazilija, pa bo v rokah italijanskega sodstva.

Brazilski senat se bo šele leta 2125 soočil z razkritjem stikov svojih 81 senatorjev z lobistom Antôniom Carlosom Camilom Antunesom, znanim kot 'Careca do INSS', ki je obtožen gibanja več kot 50 milijonov R$. Ta situacija ustvarja nelagodje znotraj senata, ki se sicer zavzema za transparentnost. Medtem Rodrigo Pacheco, nekdanji predsednik senata, kaže pripravljenost za kandidaturo za guvernerja Minas Geraisa, kar je rezultat pritiska predsednika Lule in spodbude Alcolumbreja.

Ameriški predsednik Donald Trump se je posmehoval liberalnemu komiku Stephenu Colbertu, potem ko je njegova oddaja na CBS ugasnila. Trump je napovedal, da se težave za liberalne komike šele začenjajo, in izrazil veselje ob Colbertovi izgubi oddaje, kar je označil za finančno potezo, čeprav kritiki namigujejo na politične vzroke.

Nekdanjemu brazilskemu predsedniku Jairu Bolsonaru grozi zapor zaradi domnevne kršitve sodne prepovedi uporabe družbenih omrežij. Sodišče mu je prepovedalo uporabo platform za preprečevanje spodbujanja "sovražnih dejanj" proti Združenim državam. Kljub temu je Bolsonaro v ponedeljek podal izjave medijem, ki so bile nato razširjene po družbenih omrežjih, kar je sprožilo sodno opozorilo. Odločitev sodišča je ponovno odprla razpravo o tem, ali bi takšna prepoved morala vključevati tudi intervjuje z mediji.

Nekdanjemu brazilskemu predsedniku Jairu Bolsonaru so odredili nošenje elektronske zapestnice zaradi obtožb o financiranju kampanje v ZDA, katere namen je bil lobiranje za sankcije proti brazilskim oblastem. Hkrati je trenutni brazilski predsednik Lula da Silva izrazil ogorčenje nad grožnjami Donalda Trumpa, da bo Braziliji naložil 50-odstotne uvozne dajatve.

Ameriški predsednik Donald Trump je večkrat namignil na morebitno odpoved predsednika centralne banke (Fed) Jeromea Powella, kar je povzročilo ugibanja o neodvisnosti institucije, čeprav je Trump kasneje to zanikal. Prav tako je objavil provokativno video montažo, ustvarjeno z umetno inteligenco, ki prikazuje aretacijo Baracka Obame s strani FBI. Medtem se je Evropska unija poenotila in se pripravila na trda pogajanja z Washingtonom glede trgovine, saj se ne namerava ukloniti carinskim grožnjam.

Odvetniki nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara so Vrhovnemu sodišču sporočili, da njihov klient ni kršil sodnega naloga o prepovedi uporabe družbenih omrežij. Sodišče je odvetnike pred tem pozvalo k pojasnilu, saj je glavni sodnik Bolsonara obtožil kršenja odredbe. Odvetniki so izjavili, da Bolsonaro ni prekršil pravnih odredb, ki so prepovedovale uporabo družbenih omrežij.

V Braziliji se odpira nov krog političnih in pravosodnih konfliktov. Delavska stranka (PT) Luiza Inácia Lule da Silve je pri vrhovnem sodišču zahtevala preventivno aretacijo Eduarda Bolsonaroja, sina nekdanjega predsednika Jairja Bolsonaroja, obtožujoč ga napada. Medtem je Lula v Čilu prisostvoval srečanju levičarskih voditeljev o demokraciji, kjer so bili prisotni tudi predsedniki Španije, Kolumbije in Urugvaja.

Upokojeni brazilski general Mário Fernandes je priznal, da je bil avtor načrta, ki je vključeval umor ali ugrabitev predsednika Lule da Silve, podpredsednika Geralda Alckmina in sodnika Vrhovnega sodišča Alexandreja de Moraesa, z namenom ohraniti Jaira Bolsonara na oblasti. Priznanje je del sojenja v zvezi s poskusom državnega udara po volitvah leta 2022.

Nekdanji brazilski minister za rudarstvo in energijo, Adolfo Sachsida, je predlagal amnestijo in ukinitev preiskav za preprečitev uvedbe carin s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki naj bi začele veljati 1. avgusta. Sachsida meni, da je 'čas za poenotenje Brazilije'. Na drugi strani je brazilski predsednik Lula kritiziral Bolsonara in Trumpa ter njuno sodelovanje označil za 'pomanjkanje patriotizma in značaja', zlasti zaradi grožnje ZDA z uvedbo carin, ki naj bi jih spodbudil Eduardo Bolsonaro.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro bo moral nositi elektronsko zapestnico po odredbi vrhovnega sodišča, kjer se mu sodi zaradi domnevnega orkestriranja poskusa državnega udara leta 2022, s katerim naj bi kljub porazu na volitvah ostal na položaju. Zadeva je ponovno pritegnila pozornost javnosti.